V sodobni družbi, nekje od 19. stoletja dalje, je delo ena glavnih človeških obveznosti, zagotavljalo pa naj bi sredstva za preživetje. Dolgo časa se je blagostanje ljudi povezovalo zgolj z višino plačila, ki ga dobijo za opravljeno delo, najnovejše raziskave pa dokazujejo, da na blagostanje ljudi vpliva veliko več dejavnikov, med katerimi je na zelo visokem mestu tudi zadovoljstvo na delovnem mestu.
Na zadovoljstvo na delovnem mestu pa vplivajo številni dejavniki. Na prvem mestu so to negativni dejavniki, torej dejavniki, ki vplivajo na nezadovoljstvo. Med te dejavnike sodijo:
- nezadovoljstvo s plačo,
- sovražno in na splošno neprijazno delovno okolje,
- slabi medosebni odnosi v organizaciji,
- neustrezni delovni pogoji,
- slabo vodenje,
- problematična varnost in
- neustrezen status v organizaciji.
Nasprotno pa najdemo tudi številne dejavnike zadovoljstva, ki jih imenujemo tudi motivatorji. Mednje spadajo:
- veselje oz. zadovoljstvo z delom,
- možnost izražanja ustvarjalnosti,
- priznanja za dobro opravljeno delo,
- odgovornost,
- delovni dosežki,
- možnost napredovanja in
- osebnostni razvoj.
Vpliv zunanje in notranje motivacije na zadovoljstvo zaposlenih
Raziskave dokazujejo, da so dejavniki, ki povzročajo zadovoljstvo, notranji oziroma imajo razvoj v človeški psihi, medtem ko so dejavniki, ki vplivajo na nezadovoljstvo, v večji meri zunanji. Te raziskave tako kažejo na to, da zunanje nagrade, kot je na primer višja plača, delavce demotivirajo, če niso istočasno izpolnjeni tudi notranji dejavniki. Zunanje nagrade imajo tako omejen vpliv na delovno motivacijo zaposlenih.
Pomembno je namreč, kakšen motiv ima posameznik za finančno nagrado. Če je motiv za služenje denarja povezan z željo po moči, družbenem statusu, je manj zadovoljujoče, kot če je so motivi po višji finančni nagradi povezani z varnostjo, prostim časom ali katerim izmed notranjih dejavnikov zaposlenega. Tako višji zaslužek postane bolj zadovoljujoč, ko služenje denarja ni namen samemu sebi.
Zadovoljen delavec je dober delavec
Vedno več podjetij se zaveda, da je za učinkovitost in uspešnost podjetja kot celote zelo pomembno počutje vseh članov ekipe podjetja. Dokazano je namreč, da ljudje, ko so na svojem delovnem mestu zadovoljni, postanejo učinkovitejši, produktivnejši in sprejemajo boljše odločitve. Kljub vedno večjemu zavedanju, pa slovenski delavci v povprečju na svojih delovnih mestih ostajajo zelo nezadovoljni. K nezadovoljstvu večinoma prispevajo visoka stopnja stresa na delovnem mestu, nefleksibilnost delodajalcev, neustrezni delovni pogoji in neustrezno nagrajevanje opravljenega dela. Vse to tudi prispeva k visoki stopnji izgorelosti med slovensko delovno silo, ki je pereč problem zlasti med prekarnimi delavci.
Kako slovenska podjetja skrbijo za zadovoljstvo svojih zaposlenih
Med slovenskimi podjetji glede skrbi za zaposlene nedvomno pozitivno izstopa družba AMZS pod vodstvom direktorice Lucije Žive Sajevec, ki je bila za svoje dosežke nagrajena tudi s priznanjem Mladi manager 2019. Od njenega prevzema vodenja leta 2014 je do leta 2018 družba povečala število zaposlenih na 420, hkrati pa so razvili tudi nov plačilni sistem in tako povečali plačno maso, hkrati pa so leta 2018, v primerjavi z 2014, za 36 odstotkov povečali neposredni dobiček, kar dokazuje, da se vlaganje v zaposlene nedvomno izplača. Za zadovoljstvo zaposlenih pa skrbijo tudi z vse bolj agilno in vključujočo organizacijsko kulturo.
Še en primer zelo dobre prakse pa je škofjeloško podjetje Optiweb, kjer so razvili lastno Optikulturo, s katero skrbijo za motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Del Optikulture so tako na primer prost dan ob rojstnem dnevu, fleksibilni delovnik, možnost dela od doma, sveže sadje in prigrizki in možnost nošenja copat v prostorih podjetja. Gre za aktivnosti, ki razbijejo delovno rutino in popestrijo delovnik, spreminjajo pa se glede na potrebe zaposlenih.